Zimovanje volčičev in volkuljic je potekalo v okolici Breznice. Štiri izmed starih volkov je namreč igra posrkala v digitaliziran svet Vejngangi in njihova edina rešitev so bili volčiči, ki so na poti, ki jih je vodila od Breznice do Smokuča in nazaj, vsak posebej, a s skupnimi močmi dobili rešitev za stare volkove. Pot se je začela pred Pastoralnim domom, sledili so koščkom vrvice v Reber, vse do igrišča v Smokuču. Med prvim delom poti so naleteli na kar nekaj nalog, ene bolj telesno zahtevne, druge bolj miselno. V vrečko so nabrali naravne materiale, ki so jim predstavljali VV molitev, štoparica jih je merila pri teku okoli dreves, vsak je dobil bombon iz skrinjice, ki je bila zaklenjena z odgovorom na uganko itd. Pot je iz džungle zavila v vas in skozi Doslovče so prišli nazaj do Pastoralnega doma. Vmes je nastala tudi pesem, h kateri je vsak volčič/volkuljica napisal/a en verz. Na koncu smo iz črk, ki smo jih dobili na vsaki postaji lahko sestavili besedo, s katero smo lahko nazaj v naš svet po Zoomu na zabavnem večeru priklicali Akelo, Bagiro, Ata Volka in Želvo U. Skupaj smo si vsak pri sebi doma postlali ter zgradili svoj brlog. Noč smo tako preživeli vsak pod domačim notranjim “bivakom.” Vse do spanja smo se igrali igrice preko Zooma, potem pa sladko zaspali v spalkah.
Iznajdljivi volk