Pa začnimo s podatki o številu članov. Število članov v stegu je od leta 1992/93, ko je bilo 35 aktivnih skavtinj in skavtov do leta 2007/08 z nekaj vmesnimi rahlimi padci počasi naraščalo. Tako nas je bilo ob 15-letnici 86, od takrat naprej pa se število članov nekako konstantno giblje med 80 in 85. Najbolj očitna sta bila porasta članstva leta 1998/99, ko smo dobili vejo VV ter leta 2007/08, ko so se nam pridružili Jeseničani. Kot zanimivost velja izpostaviti, da od leta 1996/97 naprej število članov ni nikoli padlo pod 50, od naše desetletnice naprej nas je bilo vedno več kot 60, mejo, ko se število članov ni več spustilo pod 70 smo dosegli leta 2004/05, zadnje tri leta pa se število članov ni spustilo pod 80. Povprečno je bilo vsako letu v stegu 66 članov. V 20 letih je tako steg Breznica štel 282 članov, ki smo pri skavtih preživeli skupaj 1.344 let oziroma povprečno slabih 5 let. Tistih skavtinj in skavtov, ki smo na skavtskih dejavnostih aktivno sodelovali več kot 1 leto je 77% oziroma 219, 132 oziroma 47% nas je bilo aktivnih več kot 5 let, 32 oziroma 11% pa več kot deset članov. Pet članov je takšnih, ki so bili dejavni 15 in več let.
Če smo pogledali statistiko članov je prav da pogledamo tudi statistiko voditeljev. Pri številu voditeljev v posameznih letih je manj nihanj kot pri številu članov. Lahko bi razdelil dve obdobji. V prvem obdobju (od ustanovitve do leta 1998/99, ko smo prvič imeli tri starostne veje) se je število voditeljev gibalo od 5 (toliko jih je bilo tudi prvo leto) do 8, od leta 1998/99 pa vse do danes pa se število voditeljev konstantno giblje med 10 in 15. Povprečno je bilo vsako leto v stegu 11 voditeljev. 53 voditeljev je tako skupaj vzgoji mlajših skavtskih bratov in sester posvetilo 232 let oziroma povprečno je bil vsak voditelj dejaven nekaj več kot 4 leta. 18 oziroma skoraj 35% voditeljev je bilo aktivnih več kot 5 let, 7 oziroma skoraj 15% pa 10 ali več let. Dva voditelja, Tone Špendov in Florjan Svetina, sta bila dejavna več kot 15 let in tako prejela tudi zlati znak ZSKSS.
Podroben pregled statistike članov nam razkriva, da smo dosedanji člani imeli 129 različnih imen, 61 imen pa se vsaj enkrat ponovili. Naše imena se začenjajo prav na vse črke abecede, in le na pet izmed njih se začenja ime zgolj eno ime (C, Č, F, O, Z) Največ naših imen se začenja na črko M (22 imen), sledita pa črki T (13 imen) ter J (12). Najpogostejše ime med fanti je Nejc (8 skavtov), sledijo pa imena Klemen, Miha in Peter (6 skavtov). Med dekleti je bilo najpogostejše ime Tina (8 skavtinj), sledijo pa Katje in Anje (6 skavtinj). Na seznamih članov se je pojavilo 181 različnih priimkov, največ izmed njih se začenja na črke K (26 priimkov), P (20 priimkov) ter M (17 priimkov). Pri naših priimkih je zastopanih zgolj 21 črk abecede, saj se noben izmed priimkov na začenja s črkami C, E, I in U. 67 priimkov se je vsaj enkrat ponovilo. Največ je bilo članov stega s priimkom Lužnik (6 skavtinj in skavtov), sledijo pa priimki Anderle, Čop, Volk in Žemlja (5 skavtinj in skavtov).
Za konec se ustavimo še pri krajih od koder prihajamo. Večina, to je 219 oziroma 77% brezniških skavtov in skavtinj prihaja iz župnije Breznica. Največ nas je iz Zabreznica, 36, sledi Smokuč, od koder jih je 29, iz Brega Breg in Breznice 27, Žirovnice 23, Vrbe 29, Most 18, Rodin 14, Sela 12, iz Doslovč in Potok so 4 ter iz Studenčic 2. Če pa pogledamo številom skavtov iz posamezne vasi ter število prebivalcev v posamezni vasi pa je največji odstotek v Vrbi, kjer je skavtov in skavtinj 9% prebivalcev vasi, sledijo Zabreznica s 7% ter Breznica, Smokuč in Žirovnica s 6%, v ostalih vaseh pa se odstotek skavtinj in skavtov giblje med 3% in 4%. 54 oziroma 19% brezniških skavtinj in skavtov prihaja iz občine Jesenice oziroma župnij Blejska Dobrava (5), Koroška Bela (18) ter Jesenice (27). Preostali 4% brezniških skavtinj in skavtov pa prihajajo iz župnij Gorje (3), Radovljica (6), Begunje (2), Mošnje (1) ter Podbrezje (1).
V 20 letih smo izvedli 68 zimovanj in jesenovanj na 36 različnih lokacijah, največ jih je bilo na Gorenjskem (35 oz. nekja več kot 51%), sledijo Dolenjska (8), Ljubljana z okolico (7), Zasavja in Idrijsko-Cerkljansko (4), Notranjska in Primorska (3), Štajerska in Posočje (2) ter Avstrijska Koroška (1). Največkrat nas je na tjesenovanjih in zimovanjih gostila hiška na Trsteniku (7), sledijo pa Mala stara vas in Podbrezje (6), Begunje in Gorenjskem in Sveti Jošt nad Kranjem (4), Šentlambert in Bohinjska Bistrica (3) ter Liboje, Podmelec, Sela pri Kamniku in Sveti trije kralji nad Žirmi (2).
Poletnih taborov je bilo v 20 letih 50, od tega 20 potovalnih. Potovalni tabori so največkrat potekali po Primorski in Krasu (5) ter Dolenjski in Beli Krajini (5), sledi Štajerska in Koroška (4) po dvakrat pa smo taborili na Gorenjskem, v Prekmurju ter v tujini (Katalonija in Irska). Med 30 stacionarnimi tabori jih je bilo največ na Gorenjskem (11), sledijo Dolenjska in Bela Krajina, Posočje in Notranjska (34), 3 krat smo taborili v okolici Ljubljane, 2 krat na Štajerskem in Koroškem, 1 krat pa v Prekmurju. Edini prostor kjer smo dvakrat taborili je travnik v Begunjah pri Cerknici.
Med temami taborov in zimovanj ter jesenovanj (kar imamo podatke) izstopajo predvsem razni filmski in risani junaki oz. ljudstva, junaki iz pripovedk... Največkrat smo bili tako vitezi (7x) in indijanci (5x)
Pripravila: Aleš in Blaž
Fotografija: Rok