Zgodba o trinajstih brezniških rutkah, eni bodoči in eni, ki jo nosi naš duhovni asistent, župnik Marjan, ter pomenoslovju in izvoru besede romanje, naj glagola našega popotovanja, se je začela goditi v četrtek, 14. novembra. Dva kombija razbijajočih src v pričakovanju novega (ha, v resnici zelo starega!), morda sončnega in definitivno nadpovprečnega konca tedna je čakalo čez sedemsto kilometrov poti do večnega mesta. In še toliko drugega! Ledeno mrzla burja na prvem postanku pod Nanosom, pa vendar čudovit uvod poti naproti in za dva lonca mlečnega riža, ki smo jih ne-tako-zelo kot za šalo zmazali za večerjo. Nekoliko utrujeni od dolge poti, smo nazadnje le prispeli v naš topli dom v prihajajočih dneh, v študentski dom Slovenik v Rimu, kjer so nas nadvse prijazno sprejeli. Dom je bil prvotno namenjen slovenskim študentom teologije, zdaj pa omogoča bivanje študentom tudi z drugih koncev naše oble in vsake toliko pod streho vzame popotnike, kakršni smo mi.
Na petkovo jutro smo se, oboroženi z dežnimi plašči in marelami, odpravili večnemu mestu in oblačnemu dnevu naproti. Na Trgu sv. Janeza Lateranskega smo spoznali našo simpatično vodičko Veroniko, izvedenko o Rimu in njegovi zgodovini, ki nas je popeljala od Scala Sancta pa vse do bazilike sv. Pavla, pokazala skrite kotičke (kot je all you can eat picerija in špageterija, nad katero smo bili po prehojenih kilometrih še posebej navdušeni), poleg pa nam zaupala neštete anekdote o Rimljanih in njihovih navadah in razvadah. Informacije so kapljale in kapljale, oblaki pa so se nas v petek usmilili. Naše snidenje smo zaključili z glasnim in iskrenim Veronika je dar, in se veselih src razšli vsak v svojo smer skozi vrvež rimskih ulic.
Po petkovi večerni maši in predvsem rajanju zabavnega večera, smo si bili naslednje jutro precej enotni, da bi sobotni odhod lahko opisali kot zarani. En hitri espresso, da nismo bili več depresso, pa smo se odpravili poromat v Rim. Tokrat zares. Po Vii Romi, tlakovani cesti, po kateri se Rimljani 21. stoletja rekreirajo, njihovi predhodniki v starem veku pa so jo uporabljali za glavno pot proti glavnem mestu njihovega širnega imperija.
Jutranja rekreacija se je zaključila pri katakombah, kjer so nas prav tako sprejeli po slovensko. Realiziral se je privatni tour po prvih krščanskih grobnicah, pa tudi nekaj trenutkov za izzvati prestrašen krik iz sovoditelja (ali pa stegovodkinje) je bilo dobro izkoriščenih (kje pač, če ne tu?), dovoljeno pa nam je bilo izpeljati tudi kratko mašno daritev.
In potem – Vatikan. Daljši korak čez tlakovce in kar mimogrede – druga država. V vijugasti vrsti na Trgu sv. Petra nas je močil dež, hkrati pa so kapljale informacije, tokrat od nas. Nekaj o začetkih papeštva, nekaj o vatikanski železnici in radijski postaji, o opravi švicarske garde, pa o arhitekturnih presežkih in vrhuncih umetniških del, vse le na 0,44 km2! Po 551 stopnicah sledi razgled in, skupinski vzdih, kako lep je!
Rim se je razgrnil pred nami z vsemi svojim rdečimi strehami in neštetimi zvoniki ter kupolami. V daljavi smo pomahali Koloseju in se ozirali po Vatikanskih vrtovih, da bi morda ugledali kakšno znano postavo v belem, ki se je odpravila na popoldanski sprehod. Sledili je sprehod mimo Angelskega gradu, (raz)vozlanje jezikovnih ugank ob italijanskih napisih, občudovanje že postavljenih božičnih lučk s še cvetočimi grmi ob Piazzi Navona, ekstra velike sladoledne kepice ob Fontani di Trevi, Španske stopnice in na koncu, se razume – utrujene noge. Večer smo zaključili s taizejskimi spevi in prijetnimi pogovori ob soju sveč.
In kot se pravi po italijansko, smo nedeljo, Gospodov dan, preživeli tako kot se spodobi. S slovesom po jutranji kavi v Sloveniku in s slikovito Toskano na levi in desni strani avtoceste, ki nas je popeljala do Assisija. In tam – sonce!
Sprehodili smo se skozi prisrčne uličice in obiskali sv. Klaro in sv. Frančiška. Spet se je na nas ulil dež in odločili smo se, da nas je imel topli jug dovolj. Za popotnico še zadnji makaroni, pojemo, potem pa naenkrat spet posije sonce in čudoviti SKVO izlet smo zaključili z vožnjo v sončni zahod proti Sloveniji. Čisto brez heca.
Več fotografij izpod rok Karmen in Roka pa na povezavi: https://photos.app.goo.gl/JtJe6QMdK1voCjVa8