Zadnja leta svojega življenja je preživljal v Nyeriju v Keniji, do 84. leta starosti, ko se je njegova življenjska pot končala. Na pogreb so prišle številne skavtinje in skavti v uniformah, 6 skavtskih voditeljev je nosilo krsto, tudi vojaki so ga pospremili in mu salutirali. Bi-Pi si ni želel nekega posebnega daljšega govora. Želel je, da ga v večni počitek pospremi skavtski pisk na trobento. Na nagrobniku si je zaželel krog s piko »☉«, ki predstavlja mednarodno skavtsko markacijo, ki jo poznajo vsi skavti sveta, ne glede na jezik in državljanstvo. Ta markacija sporoča: »Svojo nalogo sem izpolnil in odšel domov.«
A preden je prišel usodni dan, Bi-Pi ni pozabil na nas, njegove skavte. Vedel je, da bo ta dan zanj prišel kmalu in tako strnil svoje misli, napotke, želje v pismo vsem skavtom. Še poznate njegove zadnje besede, ki smo jih prejeli? Ne dvomim, da ne bi nekje na svoji skavtski poti že slišali vsaj del teh misli, ki jih je zapisal. Baden-Powell je večino svojih knjig naslovil na mlade fante in sprva ni bilo veliko omenjanj deklet. Pa na koncu vseeno ni pozabil na nas. Tudi za skavtinje je napisal zadnje spodbudne besede.
V njegov spomin, si zdaj vzemimo nekaj minut tišine. Poskusimo pozabiti na vse kar nas trenutno obremenjuje, na vse kar nas čaka v prihodnosti in se neizmerno veselimo, na vse skrbi in tegobe, ki nas tarejo. Pustimo to za zdaj vse nekje ob strani in odprimo naša srca za Bi-Pijeve poslednje besede:
Zdaj, ko vam te besede odzvanjajo v mislih, se vam je sigurno porodilo še kakšno vprašanje, ki bi ga postavili Bi-Piju. V klanu Nadevanih hardičev, smo se v soboto znašli v letu 1941, 3 dni pred Bi-Pijevo smrtjo. V misli se nam je prikradlo kup vprašanj, ki bi jih zastavili Bi-Piju če bi bil danes še živ. Se tudi tebi porodi kakšno?
»Si imel že v samem začetku cilj, da bo skavtstvo preraslo v tako številčno gibanje kot je danes, ali se je to zgodilo samo po sebi?«
»Kakšni so tvoji argumenti, da skavtstvo ni že v začetku zajemalo tudi deklet?«
»Kako so tvoja družina in prijatelji gledali na to, da si ustanovil in kasneje načelnikoval tako ogromnemu gibanju, ki mu rečemo skavtstvo?«
»Kdaj ti je bilo najtežje slediti zakonu: »Skavt si v težavah žvižga in poje.« in kako si si pri tem pomagal?«
»Če bi pogledal danes na nas, skavte po celem svetu. Delujemo s tokom tvoje zamisli ali proti njemu?«
»Kako si v svojih odraslih letih živel skavtskega duha oz. kakšen je odrasel skavtski duh?«
»Zakaj je družba tako bipolarna glede vzgoje, kako bi to poenotil?«
»Če bi lahko še enkrat ustanovil skavte, bi to naredil kako drugače?«
»Ko si bil še otrok, skavtstvo v tej obliki še ni obstajalo, pa bi si vseeno lahko rekel, da si bil skavt že v otroških letih?
Ogromno vprašanj je še odprtih in na večino verjetno nikoli ne bomo dobili odgovora. Kar pa lahko sami naredimo je, da širimo idejo skavtstva naprej med ljudi. In da to počnemo s svojim zgledom.
Ne vrtinčimo se v coni udobja, ne utapljajmo se v koristi od drugih, kot skavti, ne izgubimo pravega skavtskega duha! Ne bojmo se sprejemati izzivov, ne bojmo se biti srečni in ne bojmo se sreče deliti z drugimi. Za konec pa nikakor ne pozabimo na Badena-Powella, tistega, ki nam je vse to omogočil in ki nas še danes spremlja v skavtskem duhu po celem svetu. Namenimo danes večerno molitev in zahvalo njemu, ki se ni razdajal samo za nas, skavte, ampak za cel svet.
Bodimo Baden-Powell tudi mi, vsako minuto, vsak dan in naredimo svet boljši kot smo ga prejeli!