Po zanimivi in malo gor-malo dol dolgi poti, smo le prispeli do območja amiških mest, kjer nas je pregledala natančna carina.
Na carini smo morali odložiti oziroma se odpovedati vsemu kar je tu strogo prepovedano.
Sledila je stilska preobrazba v Amiše.
Fantje-prepovedani brki ( brada dovoljena le poročenim) , na glavi slamnik, zatlačena srajca in gavtre.
Punce- lase strogo v figi, ter skrite pod kapo, oblačila ne-potiskana, ne-vpadajoča ali izzivajoča, prepovedana ličila in nakit ter oblečen predpasnik.
Vsa oblačila so morala biti na gumbe.
Ko smo prispeli na edino ostajajočo amiško tržnico smo s prisluženim drobižem iz carine nakupiti osnovne sestavine za dvodnevno preživetje sredi gozda.
Po nastanitvi v hiški so fantje poskrbeli nam nam je bilo toplo in svetlo, punce pa, da nismo bili lačni.
Kot pravi amiši smo imeli vodo le v ledenem potoku, vsa elektrika ( vključno z baterijami- svetilkami) je bila prepovedana, toplotni in svetlobni vir je bil ogenj , obdajal nas je sneg in žive duše ni bilo okoli nas.
Nismo bili lačni ( oziroma- nismo bili zbirčni :D)
Zvečer smo ob svečkah sestavljali novo listino in ime klana (ja- imamo novo ime!!!) ter se ob tem zabavali in prepevali.
Zjutraj smo se prebudili v jasno jutro ( naj vas spomnim, da je bila pri vas megla ;) ter se odpravili k malo bolj amiškem bogoslužju.
Po obredu smo se šli skupinski rovarček na snegu, postorili dobra dela.
In še in še.. več pa v članku Kristjana, ki bo v naslednji številki Plamenčka, pogledate pa si lahko naše slike tukaj.
Za amiški svet ljudje rečejo " Oh, tam se je čas popolnoma ustavil!" ... ampak nam je na tem amiškem jesenovanju, čas čisto prehitro minil :).
