Na poti do hiše smo ob cesti našli sledove listov vrtnic ter del zgodbe iz babičine knjige. Kmalu zatem smo skozi vhodna vrata hiše vstopili v svet Snežene kraljice. Že takoj smo lahko na svojih licih začutili krepak in mrzel veter. Tam nas je pričakala tudi Gerdina in Kajeva babica, ki nam je prebrala prav tisti košček zgodbe, ki smo ga našli na poti. Babica nam je povedala, da je kraljica ugrabila Kaja, ker se je norčeval iz nje. Zaupala pa nam je tudi, da je njeno glavno orožje srdit in leden pogled, ki zamrzne srce vsakega človeka. Zato nam je podarila lep kup sončnih očal in nam hkrati zabičala, da jih moramo nadeti vsakič, ko se odpravljamo ven. In brez dvoma smo to ves čas zimovanja tudi počeli. Branju zgodbe je sledila slastna večerja, po večerji pa je sledil prvi zabavni večer, na katerem smo se igrali različne banse in zabavno igro čebula (ki smo jo preimenovali kar v sneženo kepo).
Naslednji dan smo se vsi skupaj zbudili v popolni grozi. Očal ni bilo več! Brez njih bi bili popolnoma nemočni v boji proti kraljici. Sklenili smo, da jih moramo čimprej najti. Ker veljamo za zelo izurjeno krdelo, nam je iskanje očal vzelo pičlih par minut, nakar smo izvedeli, da se podajamo na dolgo pot na sever, da bi rešili Kaja in sestavili njegovo zamrznjeno srce. Na poti smo srečevali različne ljudi, ki so nam pomagali sestaviti srce. Najprej smo naleteli na objokanega kralja in užaloščeno kraljico, katerih grad je podrla Snežena kraljica.
Na njuno srečo je bila ravno pustna sobota in odločili smo se, da jima bomo pomagali tako, da bomo njun tradicionalni ples v maskah organizirali kar mi, onadva pa bosta naša častna gosta. Srečali smo tudi razbojnike, ki so nam pokazali sledi, ki so jih v pesku pustile njihove živali; prijazno starko, pri kateri smo se okrepčali s sadjem ter laponko s polno vrečo balonov in finko, ki nam je pomagala utrditi našo moč.
Z vsemi smo se zelo zabavali ter opravili še kako težke izzive. Naposled nam je uspelo! Dobili smo vse koščke Kajevega srca. Ko smo prišli domov smo najprej sestavili srce in ga položili na častno mesto v hiši, kjer smo si ga vsi lahko ves čas ogledovali (in pazili nanj, da bi nam ga kraljica ne vzela). Potem pa je sledilo klasično skavtsko kosilo, makaroni, ki so se nam, po napornem dopoldnevu še kako prilegli. Po kosilu so sledile delavnice, kjer smo delali snežake, piškote, imeli kvalitetne pogovore z Akelo in izdelovali ogledala, da bi lahko premagali kraljico. Po delavnicah so nekateri volčiči predstavili svoje plene, potem pa smo se prav vsi odpravili igrat roverčka. Lotili smo se ga z veliko vneme in športnega duha, tako da smo bili do večerje že kar precej izmučeni. Po roverčku smo se umirili ob odlični katehezi Akele in Kače Kaje ter ovrednotili današnji dan z Atom Volkom in Mamo Rakšo.
Kot smo se dogovorili, sta na naš zabavni večer prišla tudi kralj in kraljica, ki sta si za to priložnost nadela taki maski, da smo ju komaj prepoznali. Ob slavnostni večerji smo se pomenkovali in jedli tople kruhke, na koncu pa kar torto. Imeli smo tudi prave karaoke ter ples v maskah, zraven pa še imeli kakšen bans in igro ali tri 'morilca'.
Ko je bilo večera že skoraj konec sta v sobo pritekla Bagira in Ata volk, češ da sta na hribu videla Gerdo, kako se bori z nekimi stražarji. V hipu si je celotno krdelo nadelo očala, se obulo in obleklo ter odvihralo iz hiše. Najprej nas je čakal preizkus: pajkova mreža, ki je potekala po zelo mračni in ozki potki. Ko jo smo komaj prebrodili so na parkirišču že čakali stražarji Ledene kraljice, ki so stražili ognjene rože. Kmalu smo ugotovili, da bi nam te rože lahko prišle še kako prav in smo jim po srditem boju vse pobrali. Na koncu parkirišča je na hlodih ležela zmrznjena Gerda, ki se je tresla od mraza. Nanjo smo položili vse ognjene rože in kmalu se je prebudila. Najprej se je lepo zahvalila, potem pa nas je prosila, da naj ji gremo pomagat rešit Kaja. Grad Snežene kraljice je bil zelo blizu in ponovno stali pred stražarji, ki so hrabro branili kraljico. Takrat nam je Gerda zaupala, da stražarji zbežijo, če jim izrečemo lepe besede. Ko smo jim prigovarjali, jih hvalili in občudovali, so nemudoma zbežali in ostala je le Snežna kraljica. Skovali smo pretkan načrt: ogledala, ki smo jih popoldan izdelovali smo uporabili, da smo njeno hudobijo odbili naravnost nazaj vanjo. In uspelo nam je! Na koncu je ostal le Kaj. Na srečo smo imeli s seboj sestavljeno srce, ki ga je oživilo. Tako se je na najlepši način končal naš zadnji večer na zimovanju. Ko smo prišli v hišo smo se umili, zapeli angelčka pred spanjem in trdno zaspali.
Tako smo pregnali Sneženo kraljico, rešili Gerdo in stopili Kajevo srce.
V nedeljo smo takoj po zajtrku odšli k jutranji maši, sledilo je čiščenje hiše, zatem pa še okusno kosilo. Do dvanajstih smo se igrali roverčka in ob prihodu staršev za vedno odšli iz pravljičnega sveta, ki se je od našega prihoda imenoval kraljestvo snežne kraljic. Sedaj pa Gerda, Kaj in njuna babica brezskrbno in svobodno živijo naprej.
Dober lov!
Stari volki
Za več slik klikni TUKAJ! (Foto: Karmen Zalokar in Ema Zupan)