V petek, 3. novembra, smo se najprej zbrali člani tako imenovanega višjega voda. Torej z najstarejšimi skavti naše veje, da vso znanje nabrano čez leta v veji damo v prakso. Bivakiranje v pozni jeseni ni mačji kašelj, a naši izvidniki so pokazali, da nekaterim očitno pač je.
Po obisku trgovine za zaloge živeža in ostalega materiala potrebnega za preživetja se nas je 8 izvidnikov in vodnic, 3 popotniki na služenju in 4 voditelji odpravili proti gorenjskim gozdovom. Tam smo se utaborili in pričeli z gradnjo bivaka in vsemi ostalimi aktivnostmi za bivanje v naravi. Bivak iz naravnih materialov ni narejen mimogrede. Zakaj? Dan je kratek in 15 Homo sapiens sapiensov za spanje potrebuje veliko tlorisne površine znotraj bivaka.
Delo je goltalo ure in po čorbi iznad ognja smo dobili nove moči za transport velikih količin odpadlega listja na streho našega bivaka. Kar je narava odvrgla, smo kot mravljice nosili na kup, da bo ponoči zadrževalo toploto.
Ker smo bili izzivu kos in smo bivak postavili do mraka nam je ostal čas za večerno druženje ob ognju s sestro luno, ki nas je občasno pozdravila izza oblakov. Manjkalo ni niti dobre skavtske kulinarike, pekli smo si krompir in piščanca na žerjavici. Ker je bil za nami pester dan, najbolše od vikenda pa se še ni pričelo smo se v bivak skobacali zgodaj. Zaviti v spalke smo spali toplo, kot se je opredelila večina (73%) vprašanih na frišno jutro.
Zjutraj smo pričeli s pospravaljanjem bivaka in, kot bi mignil je bil recikliran nazaj Stvarstvu mi pa smo si pripravljali jajca na ognju. Kuhali smo jih v mahu in pavširali v vreli vodi. Za natančnejše postopke in nasvete se obrnite na naše izvidnike.
Naši avtomobili so bili kaj kmalu spet polni in mi na poti proti Bohinjski Bistrici, kjer smo pripravili vse potrebno za uraden pričetek jesenovanja čete.
Po uvodnem kvadratu in dvigu zastav smo pričeli z jesenovanjem. Tako so se naši izvidniki v trenutku znašli v Republiki Bohinj in osebni dokument je bil obvezen. Tako je vsak dosledno izpolnil svojega in ga oddal v pregled 'upravni enoti'. Na osebnih ni manjkal podatek o dolžini najdaljšega lasu, starosti v dneh, dolžini sonožnega poskoka, ipd. čudna država, kajne? Sledile so delavnice na temo vodovih funkcij, kjer so izvidniki in vodnice spoznavali vsebinsko bogatost posameznih vodovih funkcij.
Zabavnež - pomembna fuckcija, ki je vse prej kot evolucija dvornega norčka:
Zastavonoša - skrbnik simbola voda, funkcija je protokolarno zahtevna, če jo opravjaš odgovorno:
Gospodar - delo brez primernega in vzdrževanega orodja je neučinkovito:
Kuhar - hrana je pomembna morala in ena izmed osnovnih potreb človeka:
Bolničar - bdi nad soskavti:
Tajnik - zapiše vodove aktivnosti v zgodovino
Po delavnicah in kosilu so izvidniki urili skupinskega duha v skavtskem rovarčku.
Zimski čas nam je dal na izbiro, vključite čelke ali pa se skobacajte notri. In smo se. Krstili, oziroma sprejeli smo medse nove člane veje. Kot se za tak dogodek spodobi je sledila velika gala prireditev, na kateri ni manjkalo dobre skavtske zabave s plesom in igro ter izvirnih prigrizkov.
V nedeljo, 5. novembra, zjutraj smo po telovadbi z izkušenim smučarskim skakalcem, zajtrku, dvigu zastave in opevanju popestrili bogoslužje v cerkvi sv. Miklavža. Ko smo pospravili poslopje v katerem smo bivali je sledilo kosilo. Po kosilu pa slikanje vodov in zaključna slika ter odhod domov.
Več fotografij najdete tu:
Sedaj pa veselo pričakujemo in nas že srbijo roke pred jesensko papirno akcijo, vabljeni!