Izdelovali smo čajne vrečke z domačim (bezgovim, kamiličnim, borovim, metinim, melisinim, šipkovim, "plahtičnim", lapuhovim, "materino-dušničnim"...) čajem, ki smo ga nato izboljšali z domačim medom in/ali limono ter se z njim pogreli in posladkali. Da je bilo druženje še slajše, smo vmes poklepetali in se igrali stare in manj stare družabne igre. Nekateri so pri mikadu poizkusili svoje mirne roke, drugi taktizirali pri "Žagi in mlinu", tretji so krotili jezo s "Človek, ne jezi se!", spet četrti so z zanimanjem opazovali čarovniške trike s kartami.
Na koncu smo zapeli nekaj božičnih in ljudskih pesmi ter se v pričakovanju srečanja ob letu osorej, zadovoljni, ker smo preživeli skupaj prijetni dve urici, poslovili.
(foto: Veronika Srnec)
